Včeraj popoldan, po kosilu, sem se odločil, da grem z otroki na krajši sprehod. Po prerekanju in pogajanju z otroki smo se soglasno odločili obiskati najbližje smučišče. Zanimalo nas je, če že delajo umetnega snega. Do smučišča Bukovnik smo šli po lokalni cesti in že od daleč slišali, da se na smučišču nakaj dogaja. Ko smo končno prišli do vznožja smučišča, smo videli kaj je povzročalo ropot. Delovali so namreč vsi trije topovi za izdelavo snega. Otroci so komaj čakali, da potipajo sneg, saj komaj čakajo, da bo vlečnica začela z obratovanjem. Predvideval sem, da topovi ne obratujejo brez nadzora, zato smo se po smučišču povzpeli do brunarce. Tam so ravnokar imeli pavzo žičničarji Cojbi, Drago in "kontrolor" Gorenšek. Prijazna natakarca je otrokom skuhala čaj, meni pa postregla z ravnokar pripeljanim cvičkom. Iz pogovora z žičničarji sem izvlekel, da če bi mraz malo bolj stisnil in bi lahko navili topove, je celo možno, da bi vlečnico pognali na staro leto. Nekako jim uspeva izdelava snega od 26.12. dalje, vendar je premalo mrzlo ( -3,5*c ), naj bi pa bilo vsaj -6*c. Vseeno so pravi borci, da vstrajajo in na koncu jim lahko tudi privoščimo uspeh, in da za svoj trud vsaj nekaj malega zaslužijo. To je pač boj z naravo in z naravo je vsako leto izgleda težje. Eno sezono snega nimaš kam plužit, naslednji dve ga pa ni. Ko smo se zagreli in popili, smo z otroki krenil proti domu, vmes pa sem na hitro posnel nekaj slik s telefonom. Mi smo prispeli domov na toplo, žičničarji pa so dežurali celo noč in po vsej verjetnosti dežurajo še danes na mrzlih -10*c koliko je bilo danes zjutraj. Zdaj, ko tole pišem se že ohlaja in je že mrzlih -3,6*c. Še tri dni takšnega mraza, pa se bomo po vsej verjetnosti res smučali za staro leto. Upamo, da žičničarjem uspe.
