Včeraj sem prejel obljubljene majice od glavnega sponzorja. Lastnik je obljubil sponzorstvo tudi za naslednji skok na Kope. Vsi, ki smo se udeležili skoka na Kope imamo v dobrem še kapučino pri YAGIBABI. Potekajo tudi pogovori glede izdelave kolesarskih dresov. Dresi so narisani in vse je pripravljeno za tiskanje. Pogoji za pridobitev dresa so že dorečeni. Izbrati je potrebno še izdelovalca ter drese naročit.
No, pa smo uspešno opravili že 3. Božično-novoletni skok na Kope. Malo smo se iskali in usklajevali zaradi vremena, vendar nam je na koncu le uspelo. Slišali smo se še zjutraj in ob 8:00 je padla odločitev da gremo. Spet je zaradi vremenskih prilik ali neprilik nekaj udeležencev odpadlo
( polnočnice, čuvanje psa, čakanje toplega vremena, itd.... ). Zbralo se nas je šest ( Vojko, Beno, Igor, Jože, Matjaž in moja malenkost). Vreme sicer ni bilo idealno, ni pa bilo premrzlo. Kot vsako leto smo se tudi letos zbrali pri najstarejšemu članu ekipe Vojku.
Seveda smo ga tudi letos dobili v " pižami", zato je skoraj pozabil na 0,3 za ogrevanje. Sreča, da je njegova boljša polovica bolj prisebna. No vsi smo se ogreli z 0,3 in štartali z 15 minutno "zamudo". V dolini je tu pa tam padla kakšna kaplja dežja, sicer pa ni bilo sile. Bolj ko smo se vzpenjali bolj se je hladilo in 4km pred vrhom je bila cesta že zasnežena in poledenela, iz megle pa je rahlo snežilo. Sicer pa v tem obdobju leta tudi ni pričakovati trobentic in marjetic. Na cilju - Grmovškovem domu smo se preoblekli v suho obleko, nadomestili izgubljeno tekočino in malo pomalcali, ter se po dobri uri in pol počitka, menjave mnenj in moških pametovanj počasi odpravili v dolino. Še slikanje pred spustom in že smo bili na kolesih. Od začetka je šlo malo bolj počasi zaradi pogojev na cesti, ( sneg in led, še slabše pa značilna slovenska cesta " samajama " ) potem pa vsak v svojem ritmu. V dolino smo prišli vsi nepoškodovani, malo prezebli, vendar tudi to ni bil problem, ker nas je pri Vojku že čakal v četrtek pripeljan REFOŠK iz KOPRA, za katerega vsako leto poskrbi VOJKO. Moram povedat, da je letošnji letni boljši od lanskega.
Zdravo. Javljam se zato, da vas spomnim, da se približujejo božično-novoletni prazniki in s tem naš že tradicionalni SKOK NA KOPE. Predviden datum je 25.12.2010 ob 9:30 pri Vojkotu, ki upam, da se bo pozdravil od padca, ki ga je doživel na zadnji turi v Avstriji ( drugi udeleženec padca je zdrav ko riba ). Dogovarjam se tudi z enim sponzorjem in zna se zgoditi, da dobimo spominske majice.
Letos smo celo povabljeni na 4.Božično-novoletno turo, ki bo 18.12 2010 in jo organizira "deejay", jaz pa sem povabil na našo turo "deejay-a" in njegove sotrpine.
Upam, da se nekako dogovorimo in da bosta obe Božično-novoletni turi uspeli.
Evo že po dveh dneh se spet javljam. Danes smo se po dolgem času spet odpravili na malo daljšo skupno turo. Zbor je bil, kot zmeraj, če gremo proti Pohorju, pri Vojkonu. Skoraj vse je šlo brez zapletov, razen da smo morali Vojkona čakati, ker se je "zaspal". V glavnem, s štartom smo zamudili 15 minut, potem pa je šlo še kar O.K. do vrha. Megla, ki je ob 10:15 še vztrajala v dolini, se je razkadila že pri Plesniku, tako da kljub nizki temperaturi kolesarjenje ni bilo ne vem kako naporno. Na vrhu pa prvo razočaranje, naša okrepčevalnica Grmovškov dom je zaprta, tako, da smo se okrepčali in preoblekli v novem hotelu. Po okrepčilu ( radler ali pivo ) smo se počasi oblekli v toplejša oblačila in se odpravili v dolino. Ogledali in potipali smo prvi sneg v zimi 2010/2011, in po prvih občutkih je isti kot lanski.
Po dolgem času se spet javljam v blogu. Nekako ni bilo časa za malo daljše ture, svojih tedenskih in dnevnih po okoliških krajev pa nisem opisoval, ker jih tako že poznate. Sotrpini na kolesu so me prosili, da bi naložil nekaj slik njihovega kolesarjenja na Grosglockner. Meni je še danes žal, da se nisem pridružil ekipi, vendar upam, da bomo to traso še ponovili. Iz njihovega pripovedovanja in slik se lahko vidi, da je to res enkratna kolesarska tura in res super izlet. Res je da so posamezniki "trpeli" v breg, vendar so bili na Grosglocknerju, kar veliko kateremu še ni uspelo. Udeleženci so bili Jože, Kristjan, Vinko, Beno, Jani in starina Vojko. Za "lušte" je spodaj nekaj fotografi in upam, da bom pri naslednjem vzponu na Grosglockner, na slikah tudi sam.
TUKAJ klikni za več fotografij
Če ne prej, se vidimo in slišimo, ko bo mimo 3. Božično novoletni vzpon na Kope.
Evo že dva dni potem sem se odpravil na v naslovu omenjeno turo. V ponedeljek so šli otroci v šolo v naravi, zato sem torek zjutraj izkoristil in se odpravil na turo že ob 6:30. Bolj sem se vzpenjal proti Uršlji gori, bolj se mi je zdelo, da me bo spet pralo. Vendar sem imel srečo, ker je izgleda samo sušilo vlago, ki se je nabrala od prejšnega deževja. To turo sem prekolesaril že prejšno sezono in se mi zdi ena lepših. Problem je edino glavna cesta Črna -Šentjanž, zato sem se odločil, da bom ture kjer je malo več kolesarjenja po glavni cesti opravljal za vikende, ko je manj prometa. Vmes sem se oglasil še pri Jamniku ENDURO, da mi je izmeril verigo in ja, spet moram menjati verigo.
13. Junija smo se odpravili na malo daljšo turo. Udeleženci v glavnem isti, samo da se nam je pridružila Bojana. Vojko in Beno sta se regenerirala od prejšnega dne , ko so bili na Golici.
Jaz se ture na Golico nisem udeležil, ker je imela hčerka Nika državno tekmovanje v spretnostnem kolesarjenju na Vranskem. Nika in njena skupina so na omenjenem tekmovanju zmagali (postali državni prvaki), in si tako priborili pravico nastopa na evropskem tekmovanju, ki bo septembra v Skopju-Makedonija.
Regeneracija ni bila potrebna zaradi dolžine ture, ampak zaradi pavz pri YAGIBABI, DOLGI NOGI itd.. Začetek ture je bil v Pamečah pri Rženu. Od tam smo nadaljevali do kmetije Kraker ( tam je doma Bojana ), mimo Kavdeka proti LK in do parkirišča pod Kremžarco. Tu smo se potem spustili po gozdni cesti do križišča Mačkov križ in nadaljevali spust do spodnje postaje smučišča Kaštivnik, kjer nas je čakal Kristjan, ki je na Kaštivnik prekolesaril iz Vuzenice. Čakalo nas je samo še 7km panoramske ceste mimo kmetij Kopnik, Kramljak in Hribernik do Kavca, kjer se začne še zadnji kilometer vzpona do cerkve Sv.Antona. Zaradi spuščanja megle in oblakov iz Kaštivnika, ki se lepo vidi od cerkve Sv.Antona, smo se na hitro odločli za vrnitev v dolino. Jaz sem se spustil v Vuzenico, ostali pa so se odločili za spust na Sv.Vid. Ker sem ženi obljubil da bom doma med 11:00 in 11:30 sem se potrudil in prišel domov v eni uri. Vseeno je imela nekaj pripomb, ( jaz kuham, pospravljam, ti pa se "goniš" ), vendar sem jo s pomočjo otrok ( ki so na moji strani-imajo večji mir, če me ni ), hitro pomiril. V glavnem pojedli smo slavnostno kosilo, ki ga je pripravila za državno prvakinjo Niko in spet se lahko " gonim ", kot reče moja žena.
12. maja sva se z Jožetom odločla za eno hitro in bolj kratko turo (40km). Dobila sva se pri gostišču Murko in od tam nadaljevala proti strelišču Žančani, kjer pa naju je že dobil dež. Po kratkem ogledu obzorja, kolko ga vidiš v planinskem svetu, sva predvidevala, da se odmikava od deževnega oblaka, vendar, kot se je izkazalo pozneje je bilo najino predvidevanje napačno, saj naju je ploha dobila že pri Poštarskem domu. Od tam pa je bilo čisto vseeno na katero stran bi se odpravila. Odločila sva se za pot do gostilne Dular in gostilne Ott, od tam pa levo proti Sv.Neži.
Vzpon do kmetije Kotal je potekal normalno in ne "umazano" saj je cesta asfaltna. Težave so se začele, ko je zmanjkalo asfalta. Srečo sem imel, da me ni videla žena, ko sem prišel domov, saj sta me še starša komaj spoznala. Jože ima še fotografije, ko se je moral oblečen tuširat. Ko jih dobim jih naložim. Na spodnji povezavi so obljubljene slike.
TUKAJ klikni za več fotografijhttps://photos.app.goo.gl/GSsKa90v1tGWy0WF2
Že po treh dneh smo bili spet skupaj. Tokrat se nam je pridružil še moj brat. Po dveh letih, ko smo za 1. maja kolesarili na Ojstrico, smo se letos odločli, da gremo na Kremžarco.
Letos smo vsaj z vremenom imeli srečo, saj nas je prejšni dve leti zmeraj pral dež.
V glavnem izpolnili smo del plana, ki ga nenapisanega izpolnjujemo zadnja tri leta. To so različni vzponi, celo Duatlon je vmes. Tokrat ne bom nalagal slik, saj je bila udeležba ista, kot pred tremi dnevi. Prišlo pa je do spremembe pri plačilu "tekočine". Vojko je sicer zadnji prispel na cilj, pijačo je pa plačala od Jožeta VD tašča.
Po dolgem času se spet oglašam na blogu. Slišal sem že nekaj kritik na svoj račun, češ, kako si len, a nič več ne kolesariš itd.. Kolesarim še zmeraj, za lenobo se pa opravičujem. To je samo lenoba za pisanje in sedenje za pisalno mizo, ko je pa zunaj lepo vreme.
Zato bom danes, na deževni dan poskusil zapisat in opisat nekaj tur in dogodkov, ki so se zgodili od zadnjega javljanja.
Prva večja in bolj zahtevna tura je bila 27.4.2010. Zbor smo imeli, tako kot skoraj vedno pri najstarejšem članu naše skupine. Vreme je bilo na meji med dežjem in suhim, vendar je zdržalo do konca. Odpravili smo se proti Graški gori-Topolščici-na Sleme-Črno in od tam proti domu. Po ravnini do vznožja Graške gore je tempo držal Vojko, potem pa vsak po svojih zmožnostih. Prva pavza je bila na avtobusni postaji na Graški gori, kje smo se malo okrepčali in oblekli za spust. Drugo pavzo, ki je bila že bolj potrebna smo imeli na Zavodnjah, ki so nekako na pol poti Topolščica-Sleme. Na Slemenu smo pa že imeli pravo, saj smo morali napolniti bidone z vodo, trebuhe pa s pivom. V skupini imamo dogovor, da prvo pijačo plača zadnji, ki prispe na vrh ( v tem slučaju je bil to Vojko ). Po okrepčilu smo se pripravili na spust proti Črni na Koroškem. Sledil je še zaključek pri meni, ker je potrebno nadomestiti izgubljeno tekočino - se vidi na slikah.
TUKAJ klikni za več fotografij
Spet se oglašam v svojem blogu. Kolesarsko sezono 2009 sem uspešno končal 26.12.09 z božičnonovoletnim vzponom na Kope. Od novega leta pa do današnje otvoritve sem se z otroki nekajkrat smučal in nekajkrat obiskal Gruberjev vrh. Lanska zima je bila bolj naklonjena kolesarjem, letošnja je pa prava zima. Po vremenskih napovedih se zima zgleda res poslavlja, da bomo lahko začeli spet plezati po okoliških hribih. Nekako paše nekaj kilometrov narediti po ravnini, da se pridobi potrebna kondicija. Lansko leto sem otvoril 21.2. z vzponom na Poštarski dom, letos bom pa prvi vzpon malo prestavil, vendar ga bom v vsakem primeru naredil s kolesarskimi "trpini".
Ajd se slišimo, ko bom imel spet kaj za pisat.
Naročite se na:
Objave (Atom)