Pa je mimo tudi 4. Božično novoletni skok na Kope. Zbor smo imeli, kot vsako leto pri najstarejšemu članu, ki pa ga letos ni bilo potrebno buditi. Zbirati smo se začeli od 9:40 naprej, ker je potrebno pripravit kolesa, pregledati opremo, spiti enega za zdravje, itd. Do 9:00 smo bili na zbornem mestu vsi stari člani ( Vojko, Beno, Igor, Sašo, Kristjan, Jože, Matjaž ), malo bolj pozno, že na poti se nam je pridružil še Jani in z zamudo še Lojz. Letos smo imeli tudi "fotoreševalnospremljevalno" skupino, ki je skrbela za fotografijo, hidracijo, masažo in podobne zadeve. V ekipi sta bili Bojana in Katja in upam, da jih bo prihodnje leto še več.
Štartali smo ob uri pri -6 stopinjah in v megli, vendar je kazalo na lepo in jasno vreme malo višje. Do Plesnika smo potrebovali, da smo se zagreli in da je Vojko poslikal kar je mislil, ker potem je imel veliko dela že s samim sabo in kolesom pod sabo. Pri križišču za Partizanske bolnišnice smo prebili meglo. Že modrina neba in s soncem obsijana pokrajina je dala občutek toplote, tako da je bilo nadaljevanje poti veliko lažje. Cesta je bila mokra, na nekaterih delih zasnežena, vendar veliko boljša kot lani, ko smo od turistične kmetije Turičnik res kolesarili v zimskih razmerah. Kratko pavzo smo imeli na edinem ravnem delu, od kod se odpre pogled v dolino, ki je bila zavita v meglo. Od tu smo nadaljevali po skupinah, ki so se formirale po neznanem ključu. Na vrh smo prišli vsi, eni na kolesu eni pa malo peš. Namen je v glavnem dosežen in šteje kot osebna zmaga. To je zmaga, ki jo lahko doseže vsak, ki se pripravi do tega, da v teh temperaturah zapusti kavč in toplo stanovanje, ter malo stisne zobe. Do vrha smo prišli vsi ( samo to je važno ), samo da smo se letos greli, preoblačili, nadomeščali izgubljeno tekočino, itd. v Holzer pubu, ker je stari Grmovškov dom zaprt.
Po uri in pol počitka, menjave mnenj, podelitvi spominskih "kolajn ", ki jih je prispeval Jože, smo začeli z oblačenjem in pripravami za spust v dolino. Prejšni spusti so nam pokazali, da ni nikoli preveč obleke, ker te lahko po 16km spusta pri 0 stopinjah ali še nižji temperaturi kar pošteno zazebe. Letos je bila cesta prve 4km spusta zasnežena, nato pa mokra in seveda tudi spolzka. Na izhodišče smo prišli vsi nepoškodovani, razen Vojkota, ki smo ga morali sneti s kolesa, ker ga je kot najstarejšega in najbolj "izkušenega" zanohtalo do kosti. Edini, ki ga prejšni spusti niso kaj naučili. Saj zeblo je njega, problem je bil v tem, da smo morali čakati na REFOŠK, ki ga je dva dni predtem pripeljal iz Kopra. Ko smo ga končno sezuli, je prinesel obljubljeno kapljico in pri njej res nikoli ne špara.
Spet je "zatiltal" sponzor z majicami, ki jih dobimo naknadno.
V glavnem 4. Božično novoletni skok na Kope je uspel in čakamo na petega.
TUKAJ klikni za več fotografijhttps://photos.app.goo.gl/DlD9a4u9MyL2eubB2
