Kolesarske ture

Po dolgem času se spet oglašam na blogu. Od zadnjega oglašanja ni veliko sprememb. Sedaj v mesecu novembru vzdržujem kondicijo z bolj ravninskimi kilometri. Malo je že prehladno, da bi kolesaril v hrib. Sam vzpon niti ni sporn, težava bolj je spust, kjer lahko hitro zaslužiš kakšen prehlad. V glavnem začnite trenirati za Božičnonovoletni vzpon na Kope, ki bo po vsej verjetnoti 19. ali pa 27. decembra. Štart bo isto kot lani pri Vojkotu okoli 9:30, pač odvisno od temperatur in vremena. In trenirajte, da ne bo kakšnih krčev ali še slabše, pešačenja. Za fiksni datum se še dogovorimo.
Zainteresirani lahko tudi pokličete na gsm 041 351-146

Zbiram naročila za kolesarske drese in vetrovke.

Po dolgem času in končanih počitnicah smo si lahko spet privoščili malo daljšo turo sredi tedna. Nekako smo uskladili službe in padla je odločitev, da gremo s kolesi iz Mežice do koče pod Peco, potem pa peš še na sam vrh Pece. Štartali smo z avtomobili v Šentjanžu pred Jagobabo ob 6:30, ter se odpeljali do Mežice. Parkirali smo pred Tušem in štartali približno ob 7:20. Udeleženci ture: Vojko, Vinko, Jože, Matjaž,Igor, Kristjan in Sašo. Vojko je bil dejansko v spremljevalnem vozilu, ker je pred mesecem dni fasal poškodbo ključnice v šprintu Celjskega maratona ( se zgodi ). Je pa moral zato slikati, nositi pijačo, masirati itd.. Ne zdaj pa zares. Res je slikal, je pa nam tudi olajšal kolesarjenje do koče, saj nam je v avtomobilu peljal še kar težke nahrbtnike, saj smo v njih imeli tudi pohodno opremo. V glavnem po približno 2 urah smo prispeli do koče, kjer smo se preoblekli, ohladili, odžejali in potem nadaljevali peš proti vrhu. Med samo potjo je padla odločitev, da bomo do vrha šli po zahtevni poti, spuščali pa se bomo po manj zahtevni. Pot je res še kar zahtevna, se pa splača sploh na tak lep dan, kot je bil ta dan. V glavnem po dobri uri in pol hoje smo prišli na vrh 2126m visoke Pece. Na samem vrhu je bila še kar gneča, ker kot sem omenil je bil res prekrasen dan. Veliko je bilo sosedov iz Avstrije. Po vpisu v knjigo, preoblačenju, obveznemu "kratkemu", smo se začeli spuščati proti koči po lažji poti, ki je primerna tudi za družinE z malo mlajšimi člani. Do koče smo potrebovali 45minut. Spet smo zamenjali oblačila, spili radler in se pripravili za spust do Črne na Koroškem. Na glavni cesti smo spet strnili vrste in se odpeljali skupaj do Mežice, kjer smo v bližnjem bifeju nekaj spili in na hitro predebatirali turo. Padla je odločitev, da turo poimenujemo DUATLON Peca in da jo drugo leto ponovimo. Dejansko je bil letos že tretji zaporedni vzpon na Kočo na Peco, nismo pa do sedaj šli na sam vrh. Vinko je celo obljubil, da bo naslednje leto prišel z nekaj člani KK ROGLA.

TUKAJ klikni za več fotografij

Letos smo se z družino odločili, da bomo dopustovali doma v Sloveniji. Odpravili smo se v Čateške toplice. Ker so po mojem mnenju toplice bolj primerne za starejšo populacijo, sem bil kar presenečen nad številom mladih. V glavnem otroci so uživali na toboganih, gusarskem otoku, itd., z ženo pa sva se predajala soncu in počasni reki. Vsako jutro pa sem se s kolesom odpravil v okolico Čateških toplic. Ture sem načrtoval tako, da sem bil doma še preden so otroci vstali. Nekaj kart mi je žena sprintala, ostale ture pa sem si namislil potem, ko sem že nekoliko bolj poznal kraje. Za kolesarjenje so zelo lepi kraji, saj je nekaj hribov od kod je lep razgled na Savsko in Krško dolino, ceste so asfaltirane skoraj do vsake "gorce" zato bi bilo imeti na kolesu bolj gladke gume. Po stranskih cestah skoraj ni prometa, tako da si malo bolj varen kot na našem koncu, kjer te hočejo tovornjakarji potisniti s ceste. Dopust je minil in spet smo pripravljeni za delovne zmage.

Tu je pa še nekaj kolesarkih tur:

21.2.2009 smo nekako začeli letošnjo kolesarsko sezono v MTB. V začetku je bilo še kar nekaj navdušenih za traso do Poštarskega doma, vendar ko so slišali zvečer vremensko napoved, je eden na hitro zbolel, drugi je imel obveznosti nekje drugje, tretji še ni prišel k sebi od prejšne noči itd. . V glavnem na koncu smo se zbrali trije. Ob 9:00 smo štartali od mojega doma, se po kolesarski stezi peljali do Bukovske vasi kjer smo zavili v desno proti Selam. Cesta je bila malo mokra ni pa bila snežena. Do Anžiča na Selah smo se lepo zagreli, nato pa se začne cesta rahlo vzpenjati do Apačnika-sedaj Pizzerija Saloon. Od tu naprej je šlo pa že bolj zares saj se do cerkve Sv.Rok v 2 km vdignemo za 200 v.m. . Pri Sv.Roku smo naredili krajšo pavzo, malo poslikali in potem nadaljevali proti Poštarskemu domu. Po 2km asfalta se je pot nadaljevala po makadamski in rahlo zasneženi cesti, saj je dva dni pred tem zapadlo 5cm snega. No vzpenjanje še ni bilo problematično, smo morali pa bolj paziti pri spustu saj bi se lahko zaradi neprevidnosti sezona končala že kar na prvi turi. V glavnem na Poštarskega smo prispeli v nekem doglednem času za ta letni čas in kondicijo. Sreča je tudi, da je koča odprta, da smo se lahko preoblekli in nadomestili izgubljeno tekočino. Po osvežitvi in kratkemu počitku smo se previdno in debelo oblečeni spustili v dolino in tako otrujeni in zadovoljni končali prvo turo v hribe. Upamo da bo še več takšnih in še daljših tur v letošnjem letu.

Po dolgem času se spet oglašam na blogu. Malo sem "pešačil" in se znojil po zdaj že vsem znani peš poti na Gruberjev vrh. Sedaj imam vse tri opcije narisane z GPS-om, tako da je trasa na specialki narisana točno.
Včeraj sem šel spet po dolgi poti, vendar je bilo še kar nerodno hodit, ker tam ko so stare sledi se je že naredil led, če hočeš hodit pa po celem snegu se pa le ta udira zaradi odjuge. Zaradi spremenjenih razmer sem se danes odločil, da se vsedem na kolo in se malo zapeljem naokrog. Prvo sem mislil odpeljati svojo 20km turco, vendar sem se med potjo odločil, da ne grem z asfalta. Ker je danes še kar močna odjuga so tudi stranske makadamske ceste na sončnih delih pričele popuščati. Zakaj bi moral biti umazan jaz in kolo, če ni potrebno. Zato sem se odpeljal po kolesarski poti do Bukovske vasi, tam sem zavil za Sele, potem do Kotelj in Raven na Koroškem in od tam do Šentjanža. Trasa je dolga približno 23km in je kar lepo za prvo kolesarjenje v letu 2009. Upam da se bo vreme sedaj malo ugnalo in bomo lahko začeli počasi "plezati" na bližnje "griče".

Se slišimo, ko bo kaj bolj zanimivega za napisat.

SREČNO NOVO LETO 2009