Kolesarske ture

Spet je leto naokoli in kolesarsko sezono smo, kot že 6 krat do zdaj končali z božično-novoletnim skokom na Kope. Start je bil klasično pri Vojku v Slovenj Gradcu ob 9:00.
                  Letos se nam je pridružil še eden od bratov Rutnik, Vinko, ki je star kolesar, vendar nerad kolesari po mrazu. Kolesarksi navdušenec kot je Vinko je moral svoje stare in prezeble kosti nastaviti decemberskemu mrazu. Zbralo se nas je devet ( Vojko1, Igor, Beno, Jože, Kristjan, Vojko2, Vinko, Simon in Jaz ).Standardno se dan začne z Jagrom ali Jožetovo Medico. Letos bi lahko zaradi res nizkih temperatur skoraj stregli zakuhano vino. Vendar tisti, ki se je odločil ta dan kolesarit ima pospravljeno "podstrešje" ali pa tudi ne. Kot vsa leta do zdaj je Vojko1 spet nekaj pozabil in je zato nekaj časa zamudil na štartu in ga ni nadoknadil do vrha, saj smo vsi bolj kot ne enako močni in enako pripravljeni kolesarji. Ustvarile so se skupine, kot vsak vzpon do sedaj. Na Kope smo prilezli vsi, letos brez pešačenja saj je bila zagrožena kazen za pešačenje runda v Holzer pubu.
Kot napisano smo se po približno dveh urah zbrali v Holzer pubu, kjer je bila gužva, saj se je letos na Kopah že začela smučarska sezona. Po zamenjavi mokrih in preznojenih oblačil, se je začel drugi del druženja, to je sedenje, nadomeščanje izgubljene tekočine in moško pametovanje.
Po dveh urah druženja smo prvič pogrešili Vojka1, ki se je po navedbah Jožeta, ki ga je po 15 minutah iskanja v megli in mrazu našel "zaklemanega" v Marjaninem avtomobilu.
Kot nekaj vzponov do sedaj nam je tudi letos
Marjana z avtomobilom peljala nahrbtnike in spominske medalje, ki jih je tudi letos naredil  Jože.











Priprave na spust smo se letos lotili še bolj natančno, ker je zunaj res bila prava zima s sneženjem, vetrom in mrazom. Pred spustom še fotografiranje pred Holzer pubom in nato spust v dolino.

Spust je minil brez večjih posebnosti, razen padca Kristjana, ki pa se je k sreči končal samo z nekaj odrgninami. Ko smo že mislili, da vemo kako se pripraviti na zimsko kolesarjenje, nas je letos res presenetil mraz, ki se zagrize v kosti. Tako, da drugo leto dodam v nahrbtnik kakšno majico ali jakno več. Najbolj zmrzljiv je zgleda Vinko, ki se ni javil na zbirnem mestu in ga do danes ko to pišem še nisem videl in slišal. Upam, da se je odtajal in koliko vidim na sport trackerju pridno nabira kilometre za 8 skok na Kope.
Ostali udeleženci ture smo se oglasili še v Gostilni Murko, kjer nas je šefica Cvetka pričakala s polnim pladnjem tekočine, ki smo jo morali nadomestiti zaradi napornega vzpona.

Tako, sedaj je zapisano, čeprav malo pozno, in ja upam, da se vidimo decembra 2015.

TUKAJ klikni za več fotografij